Koromač

Kategorija:

Trajnica

Slovensko ime:

Koromač

Domače ime:

Komarček, fenikelj, navadni ali divji komarček, sladki komarček, komorač

Znanstveno ime:

Foeniculum vulgare

Družina:

Kobuljnice

Opis:

Koromač je rastlina toplega in sončnega Sredozemlja. Njegove aromatične in terapevtske lastnosti so poznali in cenili že v Antiki, vendar je bil Karel Veliki tisti, ki je komarček “uvrstil” v prehrano. Kot redna vrtnina na vrtovih pa svoje mesto najde po vsej verjetnosti od leta 1500 naprej. Navadni ali divji komarček – trajnica z razvejanim steblom modrikaste barve, ki doseže tudi 2 metra v višino. Drobni listi spominjajo na seno, od tod tudi ime foeniculum (lat. foenum = seno). V poletnih mesecih razvije rumena socvetja, iz katerih se kasneje razvijejo najprej zeleni, nato pa sivkasti plodovi (plodovi vsebujejo semena). Od navadnega komarčka se uporablja poganjke, drobne liste, cvetove in plodove (zgrešeno poimenovana semena). Koromač ima v svojih plodovih veliko eteričnega olja, masti in flavonoidov. Cvete od julija do oktobra.

Rastišče:

Čas nabiranja:

Pobiramo ga poleti in jeseni.

Področje uporabe:

Najbolj razširjena uporaba je kot zelenjava, kot začimba ali zdravilna rastlina. V kuhinji lahko uporabljamo vse dele rastline. Gomolj sladkega komarčka se lahko uživa surov (solate), kuhan ali pečen (enolončnice). Nasvet: gomolj skuhamo v vodi, kateri dodamo sok limone. Pri navadnem komarčku se uporablja sveže ali suho cvetje (kuhan kostanj, pečene ali ocvrte gobe, olive v slanici, svinjsko meso), plodove (za aromatiziranje sladic, kuhanega vina in čajev), manjše vejice ter sesekljane liste (juhe, ribje jedi, solate in siri).

V obalnih regijah Tirenskega morja (Italija) pridelujejo tudi liker iz komarčka. Hranilna vrednost: 9 kcal/100g.

Zdravilni del:

Zdravilnost:

Komarček je lahko učinkovit diuretik in potencialno zdravilo za zdravljenje hipertenzije. Njegovo eterično olje deluje proti grčem. Zaradi tega se pogosto uporablja kot začimba, kadar kuhamo težko prebavljive jedi.

Poleg tega redči gnoj v bronhijih in tako olajšuje izkašljevanje ter se uporablja pri prehladu z kašljanjem, posebno pri dojenčkih in majhnih otrocih.

Ima razstrupljevalni učinek (deluje na jetra), deluje na živčni sistem, pomaga pri čiščenju krvi, krepi imunski sistem. Čajni poparek (zunanja uporaba) blaži vse vrst vnetja kože, eterično olje lajša bolečine v mišicah in revmatizem.

Uporabnost/začimba:

Než­ne ko­marč­ko­ve li­ste upo­rab­lja­mo v me­snih in rib­jih je­deh, kot do­da­tek skut­nim na­ma­zom, ma­jo­ne­zi, raz­nim oma­kam, ma­slu in so­la­tam. Meh­ke gla­vi­ce drob­no na­re­že­mo in pripravimo kot so­la­to, iz steb­la, li­stov in ko­re­nin pri­pra­vi­mo ze­le­njav­ne juhe. Okra­sne li­ste pa lah­ko upo­ra­bi­mo kot okras ali za odi­šav­lje­nje jedi. Se­me­na upo­rab­lja­mo kot za­čim­bo v ju­hah in oma­kah ali pa v raz­lič­nih vr­stah kru­ha in pe­ci­va.

Recept:

Čaj:

Kontraindikacije:

Razlika med “ženski” in “moškim” komarčkom je samo formalna: prvi je bolj podolgovate, drugi pa bolj okrogle oblike. Tako imenovan “moški” komarček je tržno bolj priljubljen, ker ima manj vlaken in več mesa. “ženski” komarčki so bolj primerni za solate, medtem ko so “moški” primerni za kuhanje. Ta lastnost pa je odvisna od okoljskih dejavnikov in tehnike pridelave.

Pri naših zahodnih sosedih imajo rek: “Non farsi infinocchiare”, dobeseden prevod bi bil “Ne se zakomarčkat”, v resnici pa pomeni “Ne nasedaj”. To je bilo priporočilo za manj podkovane kupce vin, katerim so nepošteni vinarji pogosto dodajali semena komarčka (it. finocchio), da so prikrili slab okus in vonj.

V srednjem veku so komarček smatrali kot protistrup za čarovništvo. Verjetno žaljivka (it. “finocchio”; diskriminira istospolne osebe moškega spola) izhaja prav iz tistega časa, ko so vse “neprimerne” osebe sežigali na grmadah. V ogenj so metali komarček, da bi tako očistili “nečisto meso”, veliko bolj verjeten vzrok za to je bil neznosen smrad zažganega mesa.

Viri: