Navadni lučnik

Kategorija:

Zdravilne rastline na domačem vrtu

Slovensko ime:

Navadni lučnik

Domače ime:

Papeževa sveča

Znanstveno ime:

Verbascum phlomoides

Družina:

Scrophulariaceae

Opis:

Stebelni listi so zeleni, niso dlakavi, se le malo ali pa sploh ne iztezajo po steblu. Listni rob je nerazločno nazobčan. Cvetovi so v sestavljenih socvetjih. Cvetni venec je širok nad 3 cm, rumen, prašne niti so belo dlakave.

Rastišče:

Navadni lučnik boste sredi poletja našli ob poteh, na posekah in suhih krajih v nižinskih delih Slovenije.

Čas nabiranja:

Cvet in list nabiramo od maja do avgusta, korenino vse poletje.

Področje uporabe:

Danes se uporabljajo cvetovi, v ljudskem zdravilstvu pa se uporabljajo tudi listi in korenine. Cvetove nabiramo samo ob suhem, sončnem vremenu. Sprva jih sušimo na prepihu ter jih večkrat zmešamo, nato jih do konca posušimo v sušilnici ali zelo previdno v pečici. Kakor hitro je cvetje suho, ga shranimo v kozarcih, ki se dobro zapirajo, ker ne prenese vlage in precej počrni.

Danes je lučnik sestavina lekarniških prsnih čajev, saj je poleg slezenovca in navadnega sleza, najbolj bogat s sluzmi. Cvetovi imajo še do 10 % eteričnega olja in sladkorje. V listih in koreninah so grenčine, saponini ter rudninske snovi.

Čaj se uporablja za vnetne bolezni dihal, hripavost, kašelj, bronhialni katar, bronhitis … Še posebej je učinkovit za zdravljenje suhega, dražečega kašlja. Blažil naj bi tudi krče prebavil. Nekoč so ga uporabljali za zdravljenje vnetih in gnojnih ran, tvorov, vlažnih lišajev ter drugih vnetnih kožnih boleznih.

Zdravilni del:

Zdravilnost:

Če prevremo liste in cvetove in to potem popijemo, bomo dobili neškodljivo odvajalno sredstvo. Iz korenine, ki jo kopljemo spomladi, lahko pripravimo več zdravil. Če korenino skuhamo v rdečem vinu in to pijemo, bomo pozdravili drisko. S pitjem pripravka pa zdravimo notranje poškodbe in kašelj. Če poparjeno cvetje zavijemo v gazo in polagamo na vnete oči, si jih bomo pozdravili. Takšen obkladek pomaga tudi pri čirih, vnetjih, vključno z zlato žilo. Cvetove in liste drobno narežemo in pomešamo z medom, zmes, ki jo dobimo, zdravi opekline. Iz listov in cvetov si lahko pripravimo kopel, ki bo očistila kožo vseh neprijetnosti, kot so lišaji, tvori, gnojne ranice ali bule. V žganje namočeno cvetje (dobra pest na liter) dobimo zdravilo, ki si ga vtiramo v del telesa, ki ga je prizadela revma ali protin. Sveže cvetove damo v steklen kozarec in postavimo na sonce. Kmalu se začne izločati oljna tekočina in z njo masiramo boleče dele, ki so posledica revmatizma. Olje je dobro mazilo za zunanje in notranje rane. Na zunanje ga malo nakapljamo, za notranje pa ga uživamo po žličkah. Olje naj bo sveže, saj žaltavo ni primerno. Z lučniki lahko zdravimo tudi kašelj pri živalih.

Uporabnost/začimba:

Lučnik je znan po tem, da miri kašelj, pospešuje izkašljevanje, blaži vnetja in znižuje vročino. Obenem žene tudi na vodo, zdravi revmo ter rane in najnovejša znanstvena dognanja so to potrdila.

Recept:

Vsako jutro, ko se rosa posuši, poberite nove odprte cvetove, jih dajte v kozarec ter dodajte 1,5 cm debelo plast rjavega sladkorja (lahko tudi med, vendar pri tem ovijte kozarec s časopisom). To ponavljajte vsako jutro. Kozarec naj bo na soncu in čež 3 tedne boste imeli čudovit zdravilni sirup, ki bo pozdravil prehladne tegobe.

Čaj:

Prgišče posušene rože prelijemo z 2 dl tople vode. Pustimo 15-20 minut, nato ga zaužijemo po požirkih. Sluzi v cvetu so občutljive na toploto, zato za pripravo čaja ni priporočljivo uporabljati prevroče vode.

Kontraindikacije:

Zdravilska tveganja niso znana.

Viri:

A. Vogel, Domača lekarna, Slovenske novice, Zdravilne rastline, Pomurske lekarne